Kako Kras in teran do 2025 spraviti na zemljevid sveta?

Brez vinogradništva si je kraško kulturno krajino težko predstavljati. Vendar pa je tudi na Krasu vinogradništvo ogroženo zaradi številnih dejavnikov. Z željo, da bi leta 2025 več ljudi s teranom ne le preživelo, ampak tudi dostojno živelo, so v zadrugi Vinakras Sežana pripravili posvet o prihodnosti vinogradništva na Krasu. Kako doseči, da bodo mladi obdelovali vinograde in od tega spodobno živeli, Kras pa bo ostal prepoznaven kot vinogradniška pokrajina?

 Na Krasu, podobno kot drugod v Sloveniji, prihaja do opuščanja vinogradov. Na vprašanja, kako mlade spodbuditi k prevzemanju kmetij, povečati število vinogradov in izboljšati trženje terana, so skušali odgovoriti na včerajšnjem vinogradniško vinarskem posvetu Krasa. Udeležila se ga je tudi kmetijska ministrica Dr. Aleksandra Pivec, ki je izpostavila, da bo nadaljevala prizadevanja svojega predhodnika za ohranitev zaščite terana: “Kras, ki je že več stoletij poznan po pridelavi vina teran, predstavlja idealne pogoje za promocijo zaščitene označbe porekla teran. Vino teran je del slovenske identitete, simbol soočenja s težkimi pridelovalnimi razmerami in kljubovanja neugodnim naravnim danostim. Zato se Slovenija s tožbo proti izjemi, ki jo je za Hrvaško sprejela Evropska komisija, bori za ohranitev celovitosti zaščite brez izjem.”

Po njenem mnenju Slovenija v svetu še vedno ni dovolj prepoznavna kot vinorodna dežela. Rešitev iz tega pa vidi v skupni promociji in tesnejšim povezovanjem med vinogradniki.

Dvig cene terana in grozdja
“S posvetom želimo narediti premik. Želimo predstaviti realno stanje vinogradništva in vinarstva na Krasu ter podati izhodišča za pripravo strategije za razvoj vinogradništva na Krasu do leta 2025. Glavni cilj strategije je postaviti teran in Kras na turistični zemljevid sveta,” je povedal Marjan Colja, prvi mož zadruge Vinakras Sežana.

“Pomembno je, da združimo sile in energijo v to, da se vinogradniki odločimo, kaj želimo imeti, od lokalne skupnosti pa zahtevamo, da nam pomaga,” je prepričan Colja in dodaja: “Kmetijstvo na Krasu bi moralo biti enotno, prav tako je ključnega pomena skupen turistični zavod.”

Kaj si v zadrugi želijo doseči do leta 2025? “Želimo si višjo prodajno ceno vina, višjo odkupno ceno grozdja in večjo obdelanost površin. Vinogradništvo in vinarstvo morata postati dejavnosti, ki se jima splača posvetiti,” je jasen Marjan Colja, ki se zaveda pomembne vloge zadruge.

Majhni vinogradi posebnost in težava
Za kraški vinorodni okoliš je značilna razdrobljenost vinogradov. “Za veliko malih vinarjev na Krasu pomeni pridelovanje vina dodaten zaslužek, za manjše število vinarjev pa celo izključni vir preživetja. Vinogradništvo je pomembno za celoten turizem in gostinstvo na Krasu,” je v imenu kraških občin povedal komenski župan Erik Modic.

Na Krasu kar 80 odstotkov vinogradnikov obdeluje vinograde, ki so manjši od enega hektarja. Povprečje površin na vinogradniško družino pa je 0, 73 hektarja. Vinogradništvo na Krasu je zato pred velikim izzivom, saj bo potrebno najti strategijo, ki bo vključila in omogočila razvoj obeh vrst vinogradnikov, je še poudaril Modic.

Možna tudi obdavčitev neobdelanih zemljišč
Težav ni malo, je prepričana Majda Brdnik, strokovnjakinja za vinogradništvo Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. “Zaokroženost zemljišč, starostna struktura, pridobivanje zemljišč ...,” našteje le nekaj od njih. Ena od rešitev je tudi obdavčitev neobdelanih zemljišč, saj bi to spodbudile lastnike, da dajejo zemljišča v najem.

Kakovost terana se je v zadnjih letih izboljšala, istočasno pa veliko število vinogradnikov ne prodaja terana PTP in ne prijavlja pridelka. “Na Krasu je 450 hektarjev posajenih z refoškom, kar bi pomenilo, če predpostavljamo pridelavo 4500 litrov vina na hektar, da bi pridelali več kot dva milijona litrov terana. Po podatkih ministrstva pa je prijavljenih le 40 odstotkov te količine,” je pojasnila strokovnjakinja za vinogradništvo.

Vinogradniška platforma za Kras
O tem, kako izboljšati kakovost najboljšega terana, je spregovoril Klemen Lisjak. V okviru projekta Agrotur II so pod drobnogled vzeli vinograde enajstih članov konzorcija kraških pridelovalcev terana. “Vemo, da je kakovost rdečega vina v 80 odstotkih odvisna od dela v vinogradu. Zato tudi s pomočjo strokovnjakov spremljamo napredek v vinogradih,” je pojasnil Lisjak. V sklopu projekta so postavili tudi platformo e-Karst, s pomočjo katere opazujejo stanje v vinogradih na Krasu, meteorološke pogoje, vodni stres, razvoj bolezni in škodljivcev, dozorevanja grozdja ter posameznega vinogradnika: “Vsak vinar lahko tako doma na računalniku pogleda naše analize. Smo prvi v Sloveniji, ki smo jo uvedli.”

Članek: Petra Mezinec, Primorske novice
Članek je dostopen na povezavi:
https://www.primorske.si/primorska/srednja-primorska/kako-kras-in-teran-do-2025-spraviti-na-zemljevid-s