19.05.2018 je v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije potekal 9. Agrobiznisov posvet na temo: Sodelovanje in povezovanje kmetov in kmetijskih organizacij. Udeleženci posveta so vsak na svoj način osvetlili pomembne tematike, ki se dotikajo vseh vpletenih v tej panogi. Preberite si kaj so povedali.
»Včasih se moraš podati v nekaj novega, čeprav ne veš, kakšen bo rezultat. Končno smo v kmetijstvu vsi dojeli, da vsak sam na trgu ne more uspeti, zato se moramo povezati pri prodaji,« je na Agrobiznisovem posvetu o sodelovanju poudaril Mitja Vodnjov, direktor loške zadruge. "Velik izziv je vzpostavitev tržnih poti in višjih odkupnih cen kmetijskih pridelkov. Te se poleti zelo znižajo, letos so naše odkupne cene v vseh kmetijskih panogah med najnižjimi v EU, zato se morajo kmetije povezati in skupaj ponuditi, kar pridelajo, da si bodo izborile višje cene," Cvetko Zupančič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS.
˝Potrebujemo stabilno in razvojno naravnano skupno kmetijsko politiko (SKP), in ne manj denarja za subvencije. Potrebujemo tudi nove naložbe, da bodo kmetije bolj odporne na podnebne spremembe. Velik izziv je vzpostavitev tržnih poti in višjih odkupnih cen kmetijskih pridelkov. Te se poleti zelo znižajo, letos so naše odkupne cene v vseh kmetijskih panogah med najnižjimi v EU, zato se morajo kmetije povezati in skupaj ponuditi, kar pridelajo, da bodo dosegle dvig cen,« pravi Cvetko Zupančič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice KGZS.
"Kot zadruge sodelujejo s kmeti, da imajo dobre pogoje pri odkupu pridelkov in nabavi vsega, kar potrebujejo za kmetovanje, je pomembno, da tudi ustanove v kmetijstvu med dobro sodelujejo, denimo zadružna zveza, KGZS, kmetijsko ministrstvo, sindikat kmetov, Zveza slovenske podeželske mladine ...," pravi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Zadruge so že 145 let lep primer sodelovanja kmetov, ki jim zagotavljajo dobre pogoje pri odkupu pridelkov in nabavi vsega, kar potrebujejo za kmetovanje. Pomembno je tudi sodelovanje ustanov v kmetijstvu - Zadružne zveze Slovenije (ZZS), KGZS, kmetijskega ministrstva, sindikata kmetov, Zveze slovenske podeželske mladine ..., poudarja Peter Vrisk, predsednik ZZS.
20 MILIJONOV ZA UKREPE SODELOVANJE
Tudi na kmetijskem ministrstvu pravijo, da brez večjega povezovanja ne bo bistvenih premikov v kmetijstvu. Različne oblike povezovanja spodbujajo z novim ukrepom Sodelovanje, ki je razdeljen na štiri podukrepe. V Programu za razvoj podeželja 2014-2020 je za ukrep Sodelovanje na voljo slabih 20 milijonov evrov. Od tega je 8,7 milijona evrov namenjenih za podukrep 16.2 (razvoj novih izdelkov, praks in tehnologij). S 5,6 milijona evrov sledi podukrep 16.5 (projekti za varovanje okolja in prilagajanje podnebnim spremembam). Za vzpostavitev in razvoj kratkih verig ter lokalnih trgov (podukrep 16.4) je 3,7 milijona evrov, slaba dva milijona pa za podukrep 16.9 (diverzifikacija dejavnosti na kmetiji). "Še v juniju bo agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja poslala odločbe o financiranju vsem, ki so se lani prijavili na razpis za podukrepa 16.4 in 16.9, do konca lerta pa tudi za podukrepa 16.2 in 16.5," pravi Vesna Miličić s kmetijskega ministrstva.
ŠE V JUNIJU ODLOČBE O FINANCIRANJU ZA PODUKREPA 16.4 in 16.9
»Lanskega septembra so zaprli prvi razpis za podukrepa 16.4 in 16.9, agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) pa bo najkasneje konec junija izdala odločbe o financiranju. Do konca maja pa je bil odprt prvi razpis za podukrepa 16.2 in 16.5, AKTRP odločbe o financiranju napoveduje do konca leta. Predvidoma novembra bo objavljena novela uredbe za ukrep Sodelovanje, še pred koncem leta pa tudi drugi razpis za vse štiri podukrepe,« pravi Vesna Miličić s kmetijskega ministrstva.
LOŠKA ZADRUGA SE POVEZUJE NA VSEH FRONTAH
Loška zadruga je lani prigodke povečala na slabih 32 milijonov evrov. Pred 13 leti je z drugimi gorenjskimi zadrugami ustanovila Mlekop za odkup mleka. Mlekop od članov loške zadruge odkupi 15 milijonov litrov mleka na leto, desetino ga predela zadružna loška mlekarna. »S partnerji se povezujemo pri prodaji hlodovine, ki je od naših članov odkupimo sto tisoč kubičnih metrov na leto,« pravi direktor zadruge Mitja Vodnjov. Njihova zadruga z lesom oskrbuje podjetje M Sora iz Žirov. Različno poslovno sodelovanje pa ima tudi z drugimi zadrugami.
"Ko smo organizirali odkup in prodajo mesa drobnice, kar so trgovci pogrešali, smo ceno dvignili s 4,2 na šest evrov za kilogram," pravi Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge. Poleg tega Loška zadruga odkupi tudi pet tisoč glav goveda na leto, v zadnjih treh letih pa je postala največji odkupovalec drobnice v Sloveniji. Trgovci so pogrešali stabilnega dobavitelja, zdaj jim meso drobnice dobavljajo Loške mesnine. Njihov največji lastnik je Loška zadruga, solastnice pa so okoliške zadruge. »Za organiziran odkup in prodajo drobnice smo vzpostavili organizacijo proizvajalcev, stabilizirali trg in ceno zvišali s 4,2 na šest evrov za kilogram,« dodaja Mitja Vodnjov.
ISTRSKI EKOKMETJE IN ŠKOLJKAR IMAJO INOVATIVNO ZADRUGO ZEMLJA & MORJE
Zemlja & Morje je zadruga in socialno podjetje hkrati, ki ga je februarja lani ustanovilo šest ekoloških kmetov in ekološki školjkar iz slovenske Istre. Ekopridelke odkupujejo tudi od drugih ekokmetij. Večino sadja, zelenjave, vina, oljčnega olja in školjk klapavic prodajo nakupovalni skupnosti Nakupujmo skupaj tako, da naročila zbirajo po spletu, naročeno pa pripeljejo vsakih 14 dni pa v Ljubljano.
"S širjenjem ponudbe na istrski kulinarični zabojček in darilnega programa ekooljčnega olja in vina bi radi letos prihodke povečali za 150 odstotkov, na 130 tisoč evrov, " pravi Dane Podmenik, predsednik zadruge Zemlja & Morje, ki jo je ustanovilo šest ekokmetov in ekoškoljkar iz slovenske Istre. Oskrbujejo tudi lokalne šole in vrtce, nekaj prodajo tudi na sejmih in raznih dogodkih. »Razvijamo istrski kulinarični zabojček, ki je inovativen v tem, da bodo kupci po spletu izbrali jedi, v zabojčku bodo dobili sestavine zanje, zraven pa še video recept za pripravo. Po počitnicah bomo to novost začeli ponujati zaposlenim v podjetjih. Več ekovina in oljčnega olja pa želimo prodati tudi za darila. S temi novostmi letos načrtujemo 130 tisoč evrov prihodkov, kar je 150-odstotna rast glede na lani,« pravi Dane Podmenik, predsednik zadruge Zemlja & Morje.
PO TURISTIČNI DESTINACIJI BRDA SE ZGLEDUJE TUDI KRAS
Brez jasne vizije in vztrajnosti župana občine Franca Mužiča, ki je znal povezati vinarje, Klet Brda in kmetije, se Brda ne bi razvila v turistično destinacijo, ki se kosa s Toskano. »Ko je leta 1994 nastala občina Brda, smo poiskali stične točke in poti, da bi jim dalil dodano vrednost. Zdaj imamo v Brdih dobrih dva tisoč hektarjev vinogradov in čez 600 hektarjev sadovnjakov, največ češnje. V 24 letih smo štirikrat spremenili prostorski načrt, da smo dobili pet hotelov, obnovljene vinske kleti in nova prenočišča,« pojasnjuje župan Brd Franc Mužič.
"Največji korak naprej pri turizmu na Krasu bi dosegli, ko bi vse občine ustanovile skupno turistično agencijo," pravi Marjan Colja, direktor zadružne kleti Vinakras Sežana (skrajno levo). "Ko je leta 1994 nastala občina Brda, smo poiskali stične točke in poti, da bi jim dali dodano vrednost. Brda uspevajo kot turistična destinacija, imamo nove hotele, 600 postelj, obnovljene vinske kleti in veliko načrtov za naprej," pravi župan občine Brda Franc Mužič (na sredini). "Najbolje je vino prodati doma, zato v Brda pripeljemo vrhunske kupce. Da se gostje pri nas dobro počutijo, se morajo najprej dobro počutiti domačini. To smo dosegli, obisk in prodaja rasteta," pravi Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda (skrajno desno).
»Najboljše je vino prodati doma, zato v Brda pripeljemo vrhunske kupce. Da se gostje dobro počutijo pri nas, se morajo najprej dobro počutiti domačini. Z združenimi močmi nam to uspeva. Na vinskih in turističnih sejmih bi morali vsi ponudniki nastopiti pod zastavo Slovenije. Ko prodajamo vino, tržimo deželo, ne svoje kleti,« dodaja Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.
VINAKRAS SEŽANA OD LANI VINO IZVAŽA NA KITAJSKO
Skupne turistične agencije, ki bi jo financirale vse občine, si na Krasu želi tudi Marjan Colja, direktor zadružne kleti Vinakras Sežana. Da bi povečali turistični obisk na Kras in v svojo, pred dvema letoma obnovljeno vinsko klet, so ustanovili turistično agencijo Vinakras tours. Vinakras Sežana pol bruto prometa ustvari s prodajo repromateriala, glavna pa so vina in njihov paradni konj - kraški teran. Povečujejo prodajo vina doma in v izvozu. Lani so ga v sodelovanju s Kletjo Brda začeli izvažati na Kitajsko.
Zadnjih deset let je zadruga Vinakras Sežana motor razvoja kmetijstva na Krasu. Imajo 50 hektarjev vinogradov, toliko bi jih radi v prihodnje še najeli ali odkupili, da si zagotovijo dovolj grozdja za vino. Razmišljajo, kako bi ohranili vinograde zlasti tam, kjer kmetje nimajo naslednikov. Bodočim vinogradnikom bi radi omogočili zaposlitev na kmetiji. Privabiti jih želijo z visoko odkupno ceno grozdja. "Za kilogram grozdja ponujamo 75 centov, cilj pa je, da ceno dvignemo na 85 do 90 centov za kilogram grozdja," pravi Colja. Vlagajo v tehnologijo, ki omogoča obdelavo vinogradov ob minimalnem škropljenju. "Vnos fitofarmacevtskih sredstev smo s 1.200 litrov na hektar zmanjšali na 300 litrov, stroške pa znižali za 40 odstotkov. imamo tudi stroje za čim mehkejšo obdelavo tal," našteva Colja.
TURIZEM IN KMETIJSTVO POVEZUJETA VSE VEČ PONUDNIKOV TUDI V POSOČJU
Desetino od lanskih 600 tisoč prenočitev v Posočju je imelo sto ponudnikov v občini Kobarid, prav toliko pa tudi kampi. Geografa in partnerja Staša Mesec in Simon Škvor 12 let obujata turizem na Robidišču, najbolj zahodni vasi v Sloveniji. Obnovila sta podedovano domačijo Simonovega deda, dva hleva preuredila v počitniški hiški s savno in galerijo, ki prikazuje stari način življenja v Benečiji. Prenavljata še eno hiško. Delujejo kot razpršeni hotel. Goste pošiljajo v bližnje gostilne in sirarne, na druge kmetije. Kot raste število prenočitev, rasejo tudi njihovi načrti in ideje za nove projekte.
"Najzahodnejša vas v Sloveniji Robidišče bo kmalu dobila butični kolesarski hotel, s tem pa nove goste," pravi Staša Mesec s Hiše na Robidišču, ki s partnerjem Simonom Škvorom obnavlja stare hiše in ima vsako leto vse več gostov in prenočitev. Vsako leto gostijo kamnoseke iz Sežane, ki klešejo kamen in z raznimi spomeniki popestrijo vas. Gostje prihajajo k njim zaradi lepe narave, miru, gostoljubja, zelenjave z domačega vrta, pogovorov z gostiteljema in njuno družino. Veliko se jih vrača, denimo iz Nemčije, Finske, Nizozemske. Ponujajo pakete, kjer gostje stanujejo pri njih, večerje ali kosila z degustacijskim menijem pa jim rezervirajo pri drugih turističnih kmetijah in gostilnah. Robidišču se obetajo novi gostje, saj je ena od hiš dobila novega lastnika, ki bo razvijal kolesarski turizem. Prve programe napoveduje že za prihodnje leto.
Kot Brici znajo sodelovati tudi v Posočju in Benečiji, s katero se na Robidišču skoraj bolj poistovetijo. Dober zgled so tudi vse tri posoške občine - Bovec, Kobarid in Tolmin -, ki so združile moči v skupnem turistično-informacijskem centru. Šele regija, ki ne glede na število občin, diha kot ena celota, zna in zmore svojo turistično ponudbo tržiti in promovirati z enotno zgodbo. Prepričljiva zgodba, prijazni ljudje, krasna narava in dobra hrana ter pijača pa so vse, kar gostje cenijo, iščejo in zaradi česar se radi vračajo.
Avtorica članka: Petra Šubic
