V Portorožu je med 13. in 14.3.2018 potekal 45. letni posvet zadružnikov, ki je osrednjo pozornost namenil prihodnosti kmetijstva in zadružništva po letu 2020. Dvodnevnega posveta so se udeležili predstavniki zadrug, slovensko živilskopredelovalne industrije, predstavniki upravnih enot in občin, izobraževalnih organizacij, državnih organov ter zbornic in ostalih institucij povezanih s slovenskim kmetijstvom in podeželjem.

Na posvetu so osvetlili tematike vezane na prihodnost slovenskega in evropskega kmetijstva in podeželja po letu 2020 ter se dotaknili pogledov mladih o prihodnosti kmetijstva. Eden osrednjih pogovorov srečanja je bil tudi pogovor o sodelovanju v prehranski verigi ter predstavitvi aktualnega dogajanja v kmetijstvu in agroživilstvu.

  Zadruzni posvet  Posvetu se pridružil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, mag.  Dejan Židan, ki je v
    svojem govoru izpostavil pomen zavedanja o lokalni hrani in  podeželju. Ob tem je opozoril tudi na nujnost
    informiranja potrošnika o prednostih lokalne hrane. »Pred nami so odločilni meseci, ko se bo definiral
    evropski, kmetijski proračun in kmetijska politika za prihodnje obdobje.« Glede samih ukrepov kmetijske
    politike je mag. Židan izpostavil, da bo potrebno imeti bolj fokusirane ukrepe, prioriteta Slovenije pa mora biti
    podpora tistim kmetijskim zemljiščem, kjer je kmetovanje oteženo, ukrepi za pomoč mladim kmetom ter
    sofinanciranje prilagajanja klimatskim spremembam.
   
    V sklopu posveta so delili svoje poglede na ključne problematike številni govorniki.
    Gostje so lahko prisluhnili ga. Branki Tome - namestnici vodje Oddelka za geografske označbe Generalnega
    direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije, g. Paolu Gouveia - glavnemu svetovalcu
    COPA COGECA za skupno kmetijsko politiko in zadružništvo, mag. Tanji Strniša – državni sekretarki
    Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ga. Dorini Letina – vodji skupine za mlade kmete in
    kmetijsko politiko Zveze slovenske podeželske mladine, g. Emilu Erjavcu ter dr. Alešu Kuharju –
    strokovnjakoma iz Biotehnične fakultete v Ljubljani ter mnogim drugim.

    V sklopu posveta je zbrane nagovoril tudi Marjan Colja - direktor Vinakras Sežana, ki je predstavil delovanje
    zadruge skozi leta ter podal vizijo o razvoju v prihodnje. V dolgoletnem delovanju zadruge je nastalo kar nekaj
    ključnih mejnikov. Naj z vami delimo le nekaj ključnih - od leta 1992 dalje.

    Z nastankom Slovenije so prišle nove spremembe
    Z nastankom nove države se je tedanja kmetijska zadruga preoblikovala po novem Zakonu o zadrugah. Še
    naprej je združevala kmete in zastopala interese iz vseh štirih občin, ki delujejo na brkinsko-kraškem področju.
    Zadruga je od svojih članov odkupovala predvsem grozdje, mleko, živino, sadje. Po letu 1992 se je zadruga
    usmerila tudi na odprtje kmetijskih trgovin z repromaterialom.

    Od leta 2000 dalje je zadruga doživela preporod
    Od leta 2000 dalje Vinakras piše zgodbo uspeha. Predanost naravi in skrb za okolje so bili povod za prenovo
    vinogradov, ki se vztrajno nadaljuje tudi v tekočih letih. Leti 2016 in 2017 sta obenem minili tudi v znamenje
    izdatnih prenov celotne kleti ter degustacijskih in prodajnih prostorov. Leta 2016 je bila zagnana tudi turistična
    agencija, ki povezuje kraške ponudnike in deluje na večji prepoznavnosti Krasa kot butične tur. destinacije.